Začetek šole prinese nove zvezke, učbenike, domače naloge in vse več dela z računalniki. Hkrati se močno povečajo tudi zahteve, ki jih vsak dan postavljamo pred otrokove oči: pogled na tablo, prepisovanje v zvezek, branje, pisanje, delo na bližino in preklapljanje pogleda med različnimi razdaljami. Otroški vid je na težki preizkušnji.

Prav zato se v šolskih letih pogosto pokažejo težave z vidom, ki jih prej nismo opazili.

Pri tem je pomembno vedeti nekaj: otrok pogosto ne zna povedati, da ne vidi dobro. Če je že dalj časa vajen nekoliko zamegljene slike, lahko preprosto misli, da tako vidijo vsi. Še posebej težko je težavo opaziti, kadar eno oko vidi dobro, drugo pa bistveno slabše. Otroci refrakcijskih napak pogosto sploh ne zaznajo oziroma se zaradi njih ne pritožujejo.

Otroške oči se v šolskih letih še spreminjajo

Čeprav se najpomembnejši razvoj vidnega sistema začne že v zgodnjem otroštvu, se otrokove oči z odraščanjem še spreminjajo. Spreminja se lahko tudi dioptrija.

Posebej značilna za šolsko obdobje je kratkovidnost oziroma miopija. Otrok pri kratkovidnosti dobro vidi na bližino, oddaljeni predmeti pa postajajo zamegljeni. Tako lahko brez večjih težav bere knjigo ali telefon, ne vidi pa dobro napisa na tabli, prometnega znaka ali obraza osebe na drugi strani prostora.

Pri otrocih, ki so kratkovidni, se dioptrija pogosto povečuje z rastjo očesa. Napredovanje kratkovidnosti je še posebej pogosto med približno 7. in 12. letom in se lahko nadaljuje skozi najstniška leta.

Poleg kratkovidnosti se pri otrocih pojavljata tudi daljnovidnost in astigmatizem. Daljnoviden otrok lahko zaradi velike sposobnosti prilagajanja očesa določeno obdobje še vedno vidi navidezno dobro, vendar ga lahko dolgotrajno delo na bližino bistveno bolj utrudi. Astigmatizem pa lahko povzroča zamegljeno ali popačeno sliko tako na daleč kot na blizu.

Pomembna pa ni le dioptrija. Težave se lahko pojavijo tudi pri sodelovanju obeh oči, ostrenju oziroma akomodaciji ali pri položaju oči. Večja razlika v vidu med očesoma ali druge motnje vidnega razvoja lahko v otroštvu prispevajo tudi k nastanku slabovidnosti oziroma ambliopije. Ker možgani v otroštvu šele razvijajo sposobnost učinkovite uporabe slike iz obeh oči, je zgodnje odkrivanje takšnih težav zelo pomembno.

Kako starši opazijo, da otrok ne vidi dobro?

Včasih je znak zelo jasen: otrok pove, da ne vidi na tablo. Velikokrat pa so spremembe precej bolj neopazne.

Pozorni bodite, če otrok pogosto pripira oči; se približuje televiziji ali zaslonu; drži knjigo ali telefon zelo blizu obraza; se pri branju hitro utrudi; pogosto menca oči ali mežika; toži zaradi glavobolov; med branjem izgublja vrstico; zapira ali pokriva eno oko; nagiba glavo; se izogiba branju in drugim opravilom na bližino; težko prepisuje s table; se pri šolskem delu hitro naveliča ali začne izgubljati koncentracijo.

Seveda vsak glavobol ali slabša koncentracija še ne pomenita, da ima otrok težave z vidom. Prav tako očala ne rešujejo disleksije, motenj pozornosti ali drugih učnih težav. Lahko pa neodkrita težava z vidom predstavlja dodatno obremenitev pri učenju, zato je smiselno vid izključiti kot enega od možnih dejavnikov.

Slabši vid lahko šolsko delo naredi bistveno težje

Otrok za delo v šoli potrebuje jasen in udoben vid na različnih razdaljah.

Med poslušanjem učitelja gleda na tablo, nato pogled prenese na zvezek, ponovno na tablo in spet nazaj. Pri branju mora dlje časa vzdrževati jasen pogled na bližino. Pri delu z računalnikom mora učinkovito spremljati besedilo na zaslonu, pri športu pa so pomembni tudi orientacija v prostoru, ocenjevanje razdalje in koordinacija oko–roka.

Če je slika zamegljena ali če mora otrok za jasno sliko neprestano vlagati dodatni napor, lahko postanejo branje, pisanje in delo na bližino precej bolj utrujajoči.

Otrok lahko zato nalogo opravlja počasneje, se hitreje utrudi, izgublja koncentracijo ali se začne določenim dejavnostim celo izogibati. Starši ali učitelji lahko to hitro razumejo kot pomanjkanje interesa ali vztrajnosti, medtem ko otrok v resnici preprosto porablja veliko energije za to, da sploh dobro vidi.

Preverjanje ostrine vida je pomembno, vendar ni vedno dovolj

Otrok lahko na primer z enim očesom vidi dobro in z drugim slabše, pa tega v vsakdanjem življenju skoraj ne opazimo. Prav tako lahko pri nekaterih otrocih težave nastajajo predvsem pri daljšem delu na bližino ali pri sodelovanju obeh oči.

Če starši opažajo težave, če se otroku dioptrija spreminja ali če obstaja družinska obremenjenost s kratkovidnostjo oziroma drugimi očesnimi težavami, je zato pomemben ustrezen strokovni pregled vida.

Pri otrocih je natančna določitev dioptrije še posebej pomembna. Pri mlajših otrocih oziroma kadar strokovnjak presodi, da je to potrebno, se lahko dioptrija določa tudi s pomočjo kapljic, ki začasno sprostijo sposobnost očesa za prilagajanje. Tako je mogoče natančneje ugotoviti dejansko refrakcijsko stanje očesa.

Kako se težave z vidom pri otrocih rešujejo?

Način obravnave je odvisen predvsem od tega, kaj je vzrok težav. Zato ni pomembno le ugotoviti, da otrok slabše vidi, temveč tudi natančno določiti, zakaj.

Kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem najpogosteje korigiramo z očali. Pravilno določena korekcija otroku omogoči jasnejši in udobnejši vid, pri nekaterih otrocih pa je pomembna tudi za pravilen razvoj vidnega sistema. Pri starejših otrocih in mladostnikih so lahko v določenih primerih možnost tudi kontaktne leče, če so zanje primerne in jih znajo pravilno ter higiensko uporabljati.

Pri slabovidnosti oziroma ambliopiji samo očala včasih niso dovolj. Najprej je treba odpraviti oziroma korigirati vzrok slabšega vida, nato pa lahko oftalmolog glede na stanje predpiše tudi dodatno zdravljenje, na primer pokrivanje dominantnega očesa ali drugo ustrezno terapijo. Zdravljenje je praviloma uspešnejše, če se težava odkrije dovolj zgodaj.

Tudi pri škiljenju in težavah pri sodelovanju obeh oči je zdravljenje odvisno od vrste in vzroka motnje. V nekaterih primerih pomagajo ustrezna očala, pri drugih pa so potrebni dodatni postopki ali zdravljenje pri oftalmologu.

Posebno področje je hitro napredujoča kratkovidnost oziroma miopija. Danes cilj ni nujno samo omogočiti otroku jasen vid na daleč, temveč lahko pri primernih otrocih poskušamo tudi upočasniti napredovanje kratkovidnost s posebej zasnovanimi očalnimi in kontaktnimi lečami. Pri tem pa imajo pomembno vlogo tudi vsakodnevne navade, predvsem dovolj časa na prostem in redni odmori pri dolgotrajnem delu na bližino.

Če otrok potrebuje korekcijo vida z očali, je poleg pravilnega predpisa pomembna tudi izbira ustreznega okvirja in očalnih leč. Več o izbiri otroških očal →

Če so težave z vidom posledica očesne bolezni ali drugih sprememb na očesu, pa je seveda potrebna ustrezna oftalmološka obravnava.

Zato pri otroškem vidu ni ene same rešitve za vse. Najpomembneje je najprej ugotoviti vzrok težav in nato izbrati način korekcije ali zdravljenja, ki je primeren za posameznega otroka.

Kaj lahko starši še naredijo za zdrav razvoj otrokovega vida?

Poleg rednega spremljanja vida lahko nekaj naredimo tudi z vsakodnevnimi navadami.

Dolgotrajno delo na bližino naj prekinjajo redni odmori, zaslon ali knjiga pa naj ne bosta ves čas tik pred očmi. Zelo pomembno je tudi gibanje na prostem.

Svetovna zdravstvena organizacija v priporočilih za preprečevanje oziroma upočasnjevanje razvoja kratkovidnosti pri otrocih poudarja redne prekinitve dolgotrajnega dela na bližino in vsakodnevno preživljanje časa zunaj pri dnevni svetlobi. V svojih aktualnih priporočilih navaja najmanj približno 90 minut dnevno na prostem.

Koristno je tudi preprosto pravilo 20–20–20: po približno 20 minutah dela na bližino naj otrok za približno 20 sekund pogleda predmet, oddaljen približno 6 metrov.

Če so optični pripomočki otroku predpisani, pa je pomembno tudi, da jih uporablja v skladu s priporočilom strokovnjaka.

Dober vid otroku olajša vsakdan

Otroci skozi oči spoznavajo svet, berejo, pišejo, se učijo, igrajo, uporabljajo digitalne naprave in se ukvarjajo s športom. Zato slabšega vida ne smemo obravnavati samo kot vprašanje tega, ali otrok prebere najmanjše črke na tabli.

Če opazite, da otrok pripira oči, se približuje predmetom, se pri branju hitro utrudi, pogosto toži zaradi glavobolov ali se je njegov vid spremenil, je smiselno, da njegov vid pregleda ustrezno usposobljen strokovnjak.

Ko je korekcija določena, pa je naslednji pomemben korak izdelava kakovostnih in otroku pravilno prilagojenih optičnih pripomočkov.