Kratkovidnost oziroma miopija je med otroki in mladostniki vse pogostejša. Otroci postajajo kratkovidni vse mlajši, pri številnih pa se dioptrija med odraščanjem postopoma povečuje. Zaradi hitrega naraščanja pojavnosti se v strokovni literaturi vse pogosteje govori tudi o globalni epidemiji miopije.

Zato danes na miopijo ne gledamo več samo kot na težavo, ki jo rešimo z vedno močnejšimi očali. Vedno več pozornosti je namenjene tudi vprašanju, kako napredovanje kratkovidnosti pravočasno prepoznati in ga čim bolj upočasniti.

Raziskovalci predvidevajo, da bi lahko bilo do leta 2050 kratkovidnih skoraj 40 % otrok in mladostnikov oziroma več kot 740 milijonov mladih po svetu.

Kaj je miopija oziroma kratkovidnost?

Pri kratkovidnosti otrok bližnje predmete običajno vidi jasno, oddaljeni predmeti pa postanejo zamegljeni. Težave lahko najprej opazi pri gledanju na šolsko tablo, televizijo, prometne znake ali druge predmete v daljavi.

Pri najpogostejši obliki miopije je oko glede na svojo optično moč predolgo, zato se svetlobni žarki ne zberejo natančno na mrežnici, temveč pred njo.

Rast očesa je normalen del otrokovega razvoja. Pri miopiji pa se lahko oko v vzdolžni smeri podaljšuje preveč. Prav zato pri obvladovanju miopije ni pomembna samo trenutna dioptrija, temveč tudi to, kako hitro se kratkovidnost spreminja med otrokovo rastjo.

Mednarodni inštitut za miopijo (IMI) opredeljuje miopijo pri vrednosti –0,50 dioptrije ali več v minus, visoko miopijo pa pri –6,00 dioptrije ali več v minus.

Zakaj je kratkovidnosti med otroki vedno več?

Na nastanek miopije vpliva več dejavnikov. Pomembno vlogo ima genetika – otrok ima večje tveganje za razvoj kratkovidnosti, če je kratkoviden eden ali oba starša. Toda genetika sama ne more pojasniti tako hitrega povečanja miopije, kot ga opažamo v zadnjih desetletjih.

Pomembni so tudi način življenja, veliko časa, preživetega pri delu na blizu, intenzivne šolske obremenitve ter predvsem premalo časa na prostem.

Pogosto kot glavnega krivca omenjamo telefone, tablice in računalnike. Povezava ni tako preprosta. Raziskave sicer povezujejo uporabo zaslonov in delo na blizu z miopijo, vendar rezultati niso povsem enotni. Porast kratkovidnosti se je v nekaterih delih sveta začel že pred množično uporabo pametnih telefonov. Veliko pomembnejša je celotna kombinacija dolgotrajnega dela na blizu in pomanjkanja aktivnosti na prostem.

Zakaj je pomembno, pri kateri starosti se miopija pojavi?

Čim mlajši je otrok ob pojavu miopije, tem več let njegove rasti je še pred njim in s tem tudi več časa, v katerem lahko kratkovidnost napreduje.

Zgodnji pojav miopije zato povečuje možnost, da bo otrok do odraslosti razvil višjo dioptrijo.

To ni pomembno samo zato, ker potrebuje močnejša očala. Z naraščanjem stopnje miopije se povečuje tudi življenjsko tveganje za nekatere bolezni oči, med drugim za miopično makulopatijo, odstop mrežnice, glavkom in določene oblike sive mrene.

Cilj sodobnega obvladovanja miopije je zato preprost: če napredovanja ne moremo povsem ustaviti, ga poskušamo čim bolj upočasniti in tako zmanjšati končno stopnjo kratkovidnosti v odraslosti.

Korekcija miopije ni isto kot obvladovanje miopije

To je ena najpomembnejših razlik, ki bi jo morali poznati starši.

Običajna enožariščna očala otroku popravijo dioptrijo in omogočijo jasen vid. Enako velja za običajne kontaktne leče.

Toda jasen vid sam po sebi še ne pomeni, da je napredovanje miopije upočasnjeno.

Sodobno obvladovanje miopije vključuje posebej zasnovane optične ali medicinske rešitve, katerih namen ni samo korigirati zamegljenega vida, temveč vplivati tudi na napredovanje kratkovidnosti oziroma prekomerno podaljševanje očesa. Mednarodni inštitut za miopijo zato danes jasno razlikuje med korekcijo miopije in njenim nadzorom oziroma obvladovanjem.

Več časa na prostem in zdrave vidne navade

Eden najbolje raziskanih zaščitnih dejavnikov je čas, ki ga otrok preživi na prostem.

Raziskave kažejo, da več časa na dnevni svetlobi zmanjšuje predvsem tveganje, da se miopija sploh razvije. Mednarodni strokovnjaki priporočajo približno 80 do 120 minut oziroma okoli dve uri aktivnosti na prostem dnevno.

To ne pomeni, da mora otrok prenehati brati ali uporabljati računalnik. Smiselni pa so redni odmori pri dolgotrajnem delu na blizu, primerna razdalja pri branju in učenju ter dovolj gibanja in časa zunaj.

Če se je miopija že pojavila, samo več časa na prostem praviloma ni dovolj za obvladovanje njenega napredovanja. Še vedno pa ostaja pomemben del zdravih vsakodnevnih navad.

Posebne očalne leče za obvladovanje miopije

Eden pomembnejših napredkov zadnjih let so posebej zasnovane očalne leče za otroke z napredujočo miopijo.

Za razliko od klasičnih enožariščnih leč imajo te leče posebne optične strukture oziroma območja, ki poleg korekcije vida ustvarjajo optični učinek, namenjen upočasnjevanju prekomernega podaljševanja očesa. Govorimo o t.i. očalnih lečah s periferno razostritvijo.

Med takšne tehnologije sodijo na primer Essilor® Stellest®, HOYA MiYOSMART® in ZEISS MyoCare®. Posamezni proizvajalci uporabljajo različne optične zasnove, skupni cilj pa je korekcija vida in hkratno upočasnjevanje napredovanja miopije.

Najnovejši pregled Mednarodnega inštituta za miopijo je pri posebnih očalnih lečah našel več randomiziranih kliničnih raziskav, ki potrjujejo njihov potencial pri upočasnjevanju podaljševanja očesa.

Takšna očala so za številne otroke praktična možnost, saj je njihova uporaba podobna običajnim očalom. Pomembna pa je pravilna izdelava očal, natančna centracija leč in primeren otroški okvir, da so posebna optična območja nameščena tako, kot je predvidel proizvajalec.

Kontaktne leče za obvladovanje miopije

Druga možnost so posebej zasnovane mehke kontaktne leče, ki poleg korekcije dioptrije ustvarjajo tudi optični signal za obvladovanje miopije.

Mednje sodijo dnevne kontaktne leče CooperVision® MyDay® MiSight® 1 day, o katerih smo podrobneje pisali v našem članku Kontaktne leče za obvladovanje kratkovidnosti pri otrocih.

Takšne kontaktne leče so lahko zelo zanimive predvsem za aktivne otroke in mladostnike, vendar niso primerne za vsakega otroka. Pomembni so ustrezen predpis, starost in zrelost otroka, pravilno rokovanje z lečami ter dosledna higiena.

Tudi pri kontaktnih lečah je potreben reden strokovni nadzor. Kontaktne leče namreč poleg svojih prednosti prinašajo tudi tveganje za vnetja oziroma okužbe očesne površine, zato je pravilna uporaba še posebej pomembna.

Ortokeratološke oziroma nočne kontaktne leče

Pri ortokeratologiji otrok ponoči uporablja posebne poltrde kontaktne leče, ki začasno preoblikujejo površino roženice. Zjutraj leče odstrani in čez dan lahko praviloma vidi brez očal ali kontaktnih leč.

Hkrati posebna optična sprememba roženice ustvarja učinek, ki lahko pripomore k upočasnjevanju podaljševanja očesa.

Ortokeratologija je ena od dobro raziskanih možnosti obvladovanja miopije, vendar zahteva zelo natančno prilagajanje leč, redne kontrole in izredno dosledno higieno. Ker otrok z lečami spi, je pravilna uporaba še posebej pomembna zaradi tveganja za okužbe roženice.

Atropinske kapljice

Pri nekaterih otrocih se za upočasnjevanje miopije uporabljajo tudi atropinske kapljice v nizkih koncentracijah.

Gre za medicinsko zdravljenje, o katerem odloča in ga spremlja oftalmolog. Raziskave kažejo, da lahko atropin pri določenih koncentracijah zmanjša napredovanje kratkovidnosti, vendar se učinek razlikuje glede na koncentracijo in posameznega otroka. Možni so tudi neželeni učinki, kot sta občutljivost na svetlobo in težave pri gledanju na blizu, zlasti pri višjih koncentracijah.

Pri otrocih, pri katerih miopija kljub eni obliki obvladovanja hitro napreduje, lahko očesni specialist v določenih primerih presodi tudi o kombiniranju različnih pristopov.

Katera rešitev je najprimernejša?

Enotnega odgovora ni.

Učinkovitost posameznih metod se med otroki razlikuje. Upoštevati je treba otrokovo starost, trenutni obseg miopije, hitrost njenega napredovanja, morebitno kratkovidnost staršev, anatomijo očesa, otrokove navade ter njegovo pripravljenost na uporabo očal ali kontaktnih leč.

Nobena metoda ne more zagotoviti, da se bo napredovanje miopije popolnoma ustavilo. Namen je napredovanje čim bolj zmanjšati.

Zato je pomembno tudi redno spremljanje. Poleg spremembe dioptrije lahko specialist, kadar je to smiselno in je meritev na voljo, spremlja tudi aksialno oziroma vzdolžno dolžino očesa. Prav podaljševanje očesa je pomemben pokazatelj napredovanja miopije.

Kaj lahko naredijo starši?

Najpomembnejše je, da povečanja otrokove dioptrije ne sprejmemo avtomatično kot nekaj, na kar ni mogoče vplivati.

Če otrok slabše vidi na daljavo, mežika, se približuje televiziji ali zaslonu oziroma se njegova dioptrija iz leta v leto povečuje, je potreben ustrezen pregled vida.

Pri otroku z ugotovljeno miopijo se je smiselno z očesnim specialistom pogovoriti ne samo o tem, kakšno dioptrijo potrebuje, temveč tudi o tem, ali miopija napreduje in ali bi bila zanj primerna katera od možnosti za njeno obvladovanje.

Pri miopiji šteje pravočasno ukrepanje

Kratkovidnost pri otrocih ni več samo vprašanje tega, ali otrok potrebuje očala.

Danes vemo, da lahko z zgodnjim prepoznavanjem, zdravimi vidnimi navadami, rednim spremljanjem in ustrezno izbrano metodo pri številnih otrocih upočasnimo njeno napredovanje.

Cilj ni samo, da otrok danes jasno vidi na tablo.

Cilj je tudi, da naredimo čim več za zdravje njegovih oči in kakovosten vid v prihodnosti.

Svetovanje in rešitve za miopijo v Optiki Irman

V Optiki Irman lahko starši na podlagi predpisa očesnega specialista naročijo očalne leče in kontaktne leče za obvladovanje miopije pri otrocih in mladostnikih.

Po opravljenem pregledu in predpisu vam pri nas svetujemo pri izbiri ustreznih očalnih leč in primernega otroškega okvirja ter poskrbimo za natančno izdelavo in prilagoditev očal. Pri kontaktnih lečah vam svetujemo glede pravilne uporabe in nege ter na podlagi predpisa pomagamo pri naročilu ustreznih leč.

Če ima vaš otrok ugotovljeno kratkovidnost in želite izvedeti več o možnostih za njeno obvladovanje, se oglasite v eni izmed naših poslovalnic. Z veseljem vam predstavimo rešitve, ki so na voljo v naši optiki.

Viri in dodatno branje:

• Liang J. et al. – Global prevalence, trend and projection of myopia in children and adolescents from 1990 to 2050, British Journal of Ophthalmology, 2025. PubMed – Liang et al.
• World Health Organization – Refractive errors, posodobljeno 2026. WHO – Refractive errors
• International Myopia Institute – IMI Interventions for Controlling Myopia Onset and Progression 2025. International Myopia Institute – Interventions 2025